|
Prispeval AM
|
|
WEDNESDAY, 24. FEBRUARY 2010 ob 13:30 |
|
NE BOMO PLAČALI NJIHOVE KRIZE!
Na juriš na vodni top!
Vlada je sprejela tako imenovano izhodno strategijo iz krize. Istočasno je premier Pahor naznanil, da je politike konsenza konec, rekoč, da bo vlada skušala doseči soglasje glede ukrepov izhodne strategije le do določene točke, nato bo sprejela unilateralno odločitev. Napoved ukrepov za izhod iz krize in konca konsenzualne politike je pospremila obnovljena zgodba o nakupu novega vodnega topa za razganjanje demonstracij. Na osnovi teh informacij seveda ni težko speljati sklepa, da je vlada pripravljena na represivni scenarij, po katerem bo iskanje soglasja in usklajevanje nadomestil vodni top in kordoni robocopov. Kaj je ozadje tega premika od konsenzualne politike k represivni naddoločitvi političnih procesov in kaj vse to pomeni za družbene in delavske boje?
Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, zakaj gre pri ti. izhodni strategiji iz krize. Na dlani je, da bo bitka okrog nje odločila, kdo in na kak način bo plačal krizo. Vsi stebri izhodne strategije pričajo o tem: fleksibilizacija trga dela, spremembe fiskalne politike, "racionalizacija" javnega sektorja in javnih storitev. Vsi ukrepi, ki zadevajo omenjene stebre, govorijo o tem, da se je vlada odločila, da bodo krizo plačali tisti, ki zanjo niso krivi, produktivna multituda. Spremembe davčnih obremenitev, lažje odpuščanje zaposlenih, definiranje novih režimov fleksibilnega izkoriščanja delavcev, drastični posegi v javni sektor in krčenje pravic iz naslova socialne države - vse to daje jasno vedeti, da bo vlada tistim, ki so krivi za krizo in njeno poglabljanje, podelila nov mandat upravljanja z družbo, takorekoč absoluten, neomejen in brezpriziven mandat.
Seveda je kriza globalna, povezana s krahom finančne kapitalistične globalizacije. Ne smemo pa pozabiti, da jo je v Sloveniji poglobil specifični razvoj tukajšnjega kapitalizma: privatizacija kot razlastitev množic in razvrednotenje skupnega bogastva ter lastninska konsolidacija, ki sta izhajali iz projekta vzpostavitve nacionalnega kapitalističnega razreda. Seveda specifični razvoj nacionalnega kapitalizma ne zanika, da so njegove poteze in logika lastne kapitalizmu nasploh. Splošna skorumpiranost slovenskih kapitalističnih subjektov, kot je primer izčrpavanja podjetij skozi lastninsko konsolidacijo ali pa kraja državnih subvencij za skrajšanje delovnega časa v času krize, pomeni, da je poskus vlade, da prenese tako rekoč absoluten mandat vladanja na te iste kapitalistične subjekte, toliko bolj škandalozen. Kako je mogoče, da hoče ti. leva vlada nagraditi subjekte, ki so krivi za to, da se velik del prebivalstva iz meseca v mesec prebija z dohodki, ki so nižji od eksistenčnega minimuma, da je deset odstotkov prebivalstva (za kar je z migracijsko politiko neposredno odgovorna vlada) izključenega iz države blaginje in podvrženega režimu apartheida, da nove in nove generacije mladih izobražencev pristanejo v skrajno negotovih oblikah zaposlitev, brez možnosti, da uresničijo svoje znanje in sanje, da živimo v kastni družbi, v kateri je predmet medgeneracijske transmisije poklicna bolezen, ne pa optimizem, ki bi izhajal iz procesov širjenja možnosti življenja in svobode?
|
|
Več ...
|
|
|
Prispeval AM
|
|
SUNDAY, 21. FEBRUARY 2010 ob 20:28 |
|
V začetku septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale šest anarhističnih aktivistov: Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca, Nikolo Mitrovica in Ivana Savića, ki se jim v sredo 17. februarja na sodišču v Beogradu začenja sodni proces. Obtožnica jih bremeni t.i. mednarodnega terorizma. Neverjetna odločitev je sprožila nemalo odziva - od septembra dalje so po večjih mestih v Evropi in drugod potekale solidarnostne akcije; Zagreb, Atene, Sofija, Varšava, Granada, Madrid, London, Berlin, Ankara, Moskva, Bern, Budimipešta, Melbourne, Ljubljana itd.
Vljudno vas vabimo na okroglo mizo Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?, ki bo v torek, 23. februarja, ob 18. uri, na Fakulteti za družbene vede (Predavalnica 7). Svoje poglede in analize bodo podali Rastko Močnik, Darij Zadnikar, Nikolai Jeffs, Urška Cocej in Tjaša Pureber.
Svoboda BGD6!
Se vidimo!
|
|
Prispeval AM
|
|
SATURDAY, 13. FEBRUARY 2010 ob 23:27 |
|
Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Šola kot ideološki aparat ekonomije, ki bo v četrtek 18. februarja 2010, ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi.
Primož Krašovec:
Znanje proti teoriji
V predavanju nameravam najprej predstaviti kratko zgodovino politične ekonomije EU in pomen reform univerze znotraj nje, tj. pokazati razmerja med splošnim premikom k neoliberalni ekonomski politiki na ravni EU in transformacijami univerzitetnega polja znotraj nje, ter nato preiti k trenutnemu stanju in strukturi univerze. Pri tem bom posebno pozornost posvetil pomenu in materialnemu učinkovanja koncepta znanja kot osnovnega koncepta prenove izobraževanja v procesu bolonjske reforme. Osnovna teza predavanja bo, da je v času, ko se vprašanja, ki zadevajo vse in ki so torej po definiciji politična, ne smejo več »politizirati« in jih je potrebno prepustiti stroki, znanje za stroko to, kar je teorija za politiko, da torej mesto znanja v tehnokratski neoliberalni politiki ustreza mestu teorije v politiki, ki se je nekoč imenovala revolucionarna.
Vprašanje razmerja med teorijo in prakso (ter možnosti in načina prehajanja iz ene v drugo), ki je tako dolgo preganjalo in pogosto blokiralo revolucionarno politiko, se v retrospektivi pokaže kot napačno postavljeno – bolonjski napad na vse vrste klasične humanistike kot neuporabne in odvečne pokaže, da je bila delitev na teorijo in prakso pertinentna le v horizontu klasične liberalne politike, kjer je veljala delitev na, rečeno z Marxom, visoko doneče doktorske fraze o svobodi in pravici v teoriji in podlo trgovsko mešetarjenje v praksi.
Neoliberalna izobraževalna politika se pospešeno iznebljuje doktorskih fraz klasičnega liberalizma in znanje, ki ga propagira, že neposredno materialno učinkuje v njeni politični praksi, je njen bistveni sestavni del. Ta proces ima mnoge socialno destruktivne učinke, a obenem daje tudi levičarski teoriji priložnost, da se izvija iz šaha delitve med teoretsko in politično prakso, v katerem jo je tako dolgo držala klasična liberalna politika, se znebi tudi svojih visokoletečih doktorskih fraz in nostalgije po avtonomni univerzi kot, rečeno z Golobičem, hramu duha ter začne razvijati neposredno politično učinkujoče koncepte in se neposredno spopade z znanjem stroke.
Primož Krašovec je podiplomski študent sociologije vsakdanjega življenja na FDV in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu. Raziskovalno in teoretsko se ukvarja s politično ekonomijo postsocialistične tranzicije, kitajskim čudežem, osnovami samupravljanja in temelji marksizma.
|
|
Prispeval AM
|
|
TUESDAY, 09. FEBRUARY 2010 ob 18:31 |
|
ŠSD Sociopatija načrtuje spomladansko strokovno ekskurzijo! Med mnogimi predlogi smo izbrali dve možnosti, končno izbiro pa prepuščamo vam. Kandidata za potovanje sta Krakov z Budimpešto in Auschwitzom ter Sarajevo z Mostarjem.
Velja opozorilo, da sta obe poti še v fazi oblikovanja - ampak predvidoma bo ekskurzija trajala 4 ali 5 dni, nekje konec aprila.
Spodaj sta doslej začrtana programa.
|
|
Spremenjeno dne: SATURDAY, 13. FEBRUARY 2010 ob 12:32 |
|
Več ...
|
|
Demonstracije za izterjavo neplačanega študentskega dela |
 |
 |
 |
|
Prispeval AM
|
|
FRIDAY, 29. JANUARY 2010 ob 03:12 |
|
UDELEŽI SE JAVNE DEBATE OB 11:30 V KAVARNI V DVORANI KUPOLA (A)
V okviru javnih debat o malem delu, ki se tičejo nas vseh,
organiziramo kolektivno akcijo v obliki izterjave neplačanega
študenstkega dela, ki bo potekala danes, 29.1.2010, ob 14.uri
na Opekarski 4a, v podjetju Knjigarna d.o.o, (prej
Prešernova družba), ki izkorišča študente z neplačevanjem
njihovega dela. S to akcijo želimo opozoriti na razširjeno
problematiko neplačevanja študentskega dela in neobstoj
realnih možnosti izterjave plačila po uradni poti, hkrati pa
spodbuditi k večji solidarnosti pri soočanju s tem problemom.
NE ZA MALO DELO, AMPAK
ZA MANJ DELA!
Na tem konkretnem primeru se še posebej kaže, da trg dela
deluje na podlagi izkoriščanja študentov s strani kapitala, ki
skuša z uvajanjem zakona o malem delu breme trenutne
gospodarske krize prenesti na študenstke in druge delavce.
Tisti, ki so krizo zakuhali, skušajo z ukrepi med katere sodi
zakon o malem delu (tudi obstoje če študentsko delo)
fleksibilizirati trg dela, kar pomeni, da se širi krog izkoriščenih
delavcev, kamor sodimo študentje, brezposelni, migranti,
mladi diplomirani, delavci prekerci, torej mi vsi. Z
uvajanjem ukrepov, kot je zakon o malem delu, se zgolj
poglablja negotovost in brezperspektivnost še posebej mlade
generacije, zato zahtevamo garantirane in univerzalne
socialne pravice, neodvisne od dela.
Delovna skupina proti delu je nastala v okviru Študentskega plenuma in je
avtomnomna iniciativa samoorganiziranih študentk in študentov,
brezposelnih, prekercev in migrantov.
|
|
Spremenjeno dne: FRIDAY, 29. JANUARY 2010 ob 03:30 |
|
|
|
|
|
|
Stran 4 od 7 |
