Sociološko društvo

Spletna stran sociološkega društva
Nevidni delavci sveta PDF natisni E-pošta
Prispeval AM   
WEDNESDAY, 17. MARCH 2010 ob 11:47

IWW - NEVIDNI DELAVCI SVETA

Izjava IWW in SC Rog po koncu stavke delavcev kočevske Prenove

 

Medijski prah okrog gladovne stavke delavcev kočevske Prenove in solidarnostne akcije, h kateri sta pozvala Socialni center Rog in IWW, se je polegel. Čas je, da podamo refleksijo te zadnje epizode boja postfordističnega proletariata in da pretopimo v njej nastala spoznanja v definicijo novih naskočišč in novih političnih izhodišč za osvobodilni boj prekercev sveta.

Prvega marca je enajst delavcev kočevske Prenove zaradi neplačanega dela s strani podjetnika Perkoviča začelo z gladovno stavko. Stavka kmalu postane objekt medijske pozornosti in politične instrumentalizacije. Skupina stavkajočih delavcev, ki so živeli v škrbasti baraki, popolnoma neprimerni za bivanje, so postali kulisa za politične spopade med dvema političnima in gospodarskima elitama, med ti. levico in ti. desnico. Predstavniki vlade, na primer Minister za gospodarstvo Lahovnik in direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Pogačar, so se na veliko stisko delavcev kočevske Prenove in delavcev nasploh odzivali s ciničnimi pozivi, naj delavci svojo usodo zaupajo institucijam pravne države. Po tednu sprenevedanja s strani predstavnikov države in perverznega merjenja moči med centri ekonomske in politične moči, v katerem so bili stavkajoči delavci zgolj pioni na šahovnici, se je zdelo, da ni izhoda iz slepe ulice, v kateri se je znašla skupina stavkajočih, ki je vse bolj postajala simbol vseh, ki živijo od svojega dela.

Aktivisti in aktivistke Socialnega centra Rog in Nevidnih delavcev sveta smo obiskali stavkajoče delavce z namenom, da najdemo izhod iz te slepe ulice. Z njimi smo izmenjali naše ugotovitve iz več kot dve leti trajajoče aktivistične raziskave med migrantskimi delavci. Na osnovi tisoče razgovorov z delavci, poglobljenega študija trendov v politiki migracij v Sloveniji in EU in na osnovi analize lastnega položaja, ki jo je proizvedla skupina stavkajočih delavcev, smo definirali skupno izhodišče za izhod iz slepe ulice. To izodišče je bilo pritisniti na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter na Vlado RS, da prevzameta odgovornost za nastalo situacijo. Državna politika oziroma politika konkretnih vlad je tista, ki vzpostavlja institucionalne okvirje diskriminacije migrantskih delavev. Zaradi nje je vsak govor o tem, da gre v primeru neplačevanja opravljenega dela za obligacijsko razmerje med delavci in delodajalci, čisto sprenevedanje in cinizem. Delavci in delodajalci ne vstopajo v pogodben odnos kot enaki, kar je še posebej očitno v primeru migrantskih delavcev, ki so žrtve mehanizma izsiljevanja, ki izhaja iz viznega režima.

Stavkajoči delavci kočevske Prenove in aktivisti ter aktivistke Socialnega centra Rog in Nevidnih delavcev sveta smo skupaj definirali mehanizem za izhod iz nastale pat situacije, ki je grozila z grenkim porazom stavkajočih delavcev, ki bi bil hud poraz vseh. Ta mehanizem sestoji iz prevedbe sistemskega nasilja, ki so mu podvrženi delavci, v konflikt, ki zažene politični proces spremembe obstoječih pravnih in institucionalnih okvirjev, ki generirajo odnos moči, ki je popolnoma v škodo delavcev. Cilj tega mehanizma je razgraditi institucionalno diskriminacijo in izboriti nova jamstva za delavce, torej za vse, ki živijo od svojega dela. Le takšna razgradnja institucionalne diskriminacije in nastanek novih jamstev za delavce lahko preprečijo razširjene zlorabe delavcev s strani kapitala. Namenoma ne govorimo o delavcih in delodajalcih, saj med delavce ne spadajo zgolj tisti, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z delodajalci. Za postfordistični proletariat je značilno, da se vse več delavcev nahaja zunaj delovnega razmerja.

Po dogovoru s stavkajočimi delavci Prenove smo v nedeljo, 7. marca sprožili peticijo z zahtevami, da minister za delo družino in socialne zadeve sprejme stavkajoče, da dotično ministrstvo in vlada prevzameta odgovornost za nastali položaj, tudi s prevzemom terjatev skupine delavcev do podjetnika Perkoviča ter da takoj stečejo postopki za spremembo Zakona o delu in zaposlovanju tujcev in Zakona o tujcih, s ciljem, da dosežejo migrantski delavci dejansko enakopravnost. Peticija je dobila množično podporo, zato smo njeno besedilo v ponedeljek, 8. marca posredovali na naslov ministra Svetlika in v vednost predsedniku vlade. Še isti dan so se javili iz kabineta Ministra za delo družino in socialne zadeve in potrdili termin sestanka s predstavniki ministrstva. Hkrati smo v IWW in SC Rog pozvali na manifestacijo pred MDDSZ. Cilj manifestacije je bil podpreti delavce Prenove na pogajanjih s predstavniki vlade in tako doseči, da se bodo slednji ustrezno angažirali v reševanju problema skupine stavkajočih, kar je bila edina možnost za končanje gladovne stavke. Vnaprejšnja odločitev podpornikov je bila, da bomo, če bo treba, za ta cilj zastavili svoja telesa. Tako kot so jih zastavili stavkajoči delavci, s to razliko, da smo si zamislili našo zastavitev teles kot znamenje moči. Ob tem je treba poudariti, da je bila odločitev o nadaljevanju ali končanju gladovne stavke popolnoma v rokah stavkajočih.

Pogajanja, ki so se začela v torek, 9. marca ob 12. uri so propadla po dveh urah. Na vladni strani je na njih sodeloval državni sekratar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica in štirje predstavniki MDDSZ, na strani stavkajočih pa osem delavcev kočevske Prenove in trije predstavniki IWW ter Socialnega centra Rog. Vladna stran je predlagala, da pomaga delavcem pri ureditvi osebnega delovnega dovoljenja, pri iskanju novega delodajalca, pri pridobitvi paketov Rdečega križa. Kot del svoje ponudbe so ponudili tudi pripravljenost ZSSS, da delavcem omogoči brezplačno pravno pomoč. Ker so bili stavkajoči delavci s to ponudbo upravičeno nezadovoljni in so se odločili, da nadaljujejo z gladovno stavko, smo predstavniki SC Rog in IWW zapustili pogajanja. Da bi spremenili brezbrižnost predstavnikov vlade in s tem zagotovili njeno ustrezno angažiranost v reševanju problema stavkajočih delavcev, kar je tudi edina garancija, da se bo oblikovala politična volja za sistemske spremembe, smo skupaj s podporniki izvedli poskus zavzetja prostorov ministrstva. To nam je preprečil kordon policistov. Po pat poziciji na hodniku pred vhodom na ministrstvo, ki je simbolizirala pat pozicijo na pogajanjih in nasploh nevzdržno pat pozicijo, v kateri so se znašli vsi delavci, so se gladovno stavkajoči odločili, da zapustijo prostore ministrstva in nadaljujejo z gladovno stavko v pritličju Ledina centra, kjer ima sedež ministrstvo. Medtem so slike naše odločne akcije zaokrožile po medijih. In verjamemo, da so prizori konflikta prispevali k temu, da je minister Svetlik naslednji dan stavkajočim ponudil sicer minimalno socialno pomoč, ki pa pomeni narahlo odprta vrata v državo blaginje za migrantske delavce, ki so iz nje izključeni. Zaradi socialne pomoči, ki so jo ponudili na ministrstvu in zaradi solidarnostne denarne pomoči, ki so jo ponudili na ZSSS, so se stavkajoči odločili za prekinitev stavke.

Stavkajoči delavci niso dobili denarja, ki jim ga zaradi sužnjelastniške zakonodaje dolguje Perkovič. Pravni postopki, ki jih bo v njihovem imenu sprožila pravna služba ZSSS bodo dolgotrajni, brez zagotovljenega uspeha. Zato je konec drame stavkajočih iz Kočevja pri marsikom zagotovo zgolj potrdil občutek nemoči in ga še dodatno potrdil v globoko zakoreninjenem občutku, da se nič ne da. V IWW in v SC Rog pa delovanja ne razumemo kot samoizpolnjujočo se prerokbo nemoči. V aktivizmu, četudi gre na videz za brezupne situacije, skušamo vedno identificirati moč izkoriščanih, izključenih in podvrženih, moč, ki jo je treba razvijati in krepiti. Če izhajamo iz etike moči, potem v dogodkih prejšnjega tedna sicer ne vidimo zmage, pa vendar pomemben korak naprej, dragocene nastavke za naš skupni boj. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je vključilo migrantske delavce v državo blaginje. Nerado, minimalistično, sramežljivo, a vendarle. Seveda 226 Evrov enkratne in izredne socialne pomoči ne pomeni bogve kaj. Pa vendar, vrata so odškrnjena in velika napaka bi bila, če ne bi vanje vtaknili noge. S svojimi telesi smo potisnili policijski kordon do konca hodnika v Ledina centru. Naslednjič začenjamo od te točke novega razmerja sil, ki smo ga vzpostavili. ZSSS je ponudila brezplačno pomoč migrantskim delavcev, čeprav niso člani sindikata. Tudi tukaj so se odškrnila vrata, v katera bo treba vstaviti nogo. Prvič so predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve javno izrazili pripravljenost na takšno spremembo viznega režima, ki bo odpravila osebno odvisnost delavcev od delodajalcev. Enake javne izjave smo slišali od vrha ZSSS, dodatno težo pa jim je dala varuhinja človekovih pravic. To je točka, ki izraža trenutno razmerje sil. Od nje ne smemo iti niti koraka nazaj, le naprej.

Naša sodba o uspešnosti ali neuspešnosti mobilizacije v podporo stavkajočim delavcem iz Kočevja izhaja iz ocene nastanka novih možnosti in povečanja moči delovanja postfordističnega proletariata. Na tej osnovi lahko sprejmemo sodbo, da pomeni dogajanje prejšnji teden pomemben korak naprej v projektu samoorganiziranja postfordističnega proletariata. Še posebej zato, ker je sklepni člen tega projekta definiranje in zavzemanje novih oblik jamstev (v smeri garantiranega ter univerzalnega dohodka, katerega subjekt so globalni državljani), ki tlakujejo množični eksodus iz kapitalističnih struktur izkoriščanja. Antikapitalistično delovanje razumemo kot ekspanziven projekt reapropriacije kot samodoločnosti, kot definiranje in uveljavljanje oblik družbe blaginje, neodvisnih od gospostva kapitala in s tem odnosa delo-kapital. Drame stavkajočih, mobilizacije v njihovo podporo in zaključka stavke zato ne razumemo kot še en dokaz vsemogočnosti oblasti in kapitala, ki naj sproži vsesplošno moralno ogorčenje in sproži nekakšno spontano revolucijo. Razumemo jo kot prispevek k vednosti in metodologiji radikalne transformacije sveta, ki oblast kapitala kompostira tako, da dolbe eskpanzivne prostore svobode in zagotovljenega dohodka. Kot nova naskočišča in nove priložnosti za napredovanje projekta osvoboditve postfordističnega proletariata.

Ustani i kreni stražari su otrovani, konji su spremni!

IWW, Nevidni delavci sveta

Socialni center Rog

 
Predavanja PDF natisni E-pošta
Prispeval AM   
MONDAY, 15. MARCH 2010 ob 11:19

 

Prof. Robin Bates - predavanja iz ženskih študij, študij spola in filma

GENDER AND FILM

v tednu od 15. do 18. 3. bo na Oddelku za sociologijo in Oddelku za filozofijo organizirana serija skupnih predavanj iz ženskih študij, študij spola in filma. Predavanja bo imel naš gost iz Združenih držav, prof. Robin Bates, ki predava ameriško literaturo, literarno teorijo in filmsko teorijo na Saint Mary’s College v Marylandu.

Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo potekala po naslednjem razporedu:

PONEDELJEK, 15. 3. ob 19.30 v pred. 434 (4 nad. FF): Gendre and Gender in Hollywood: An Introduction with a Side Look at Romantic Comedy

TOREK, 16. 3. ob 19.30 v pred. 434:

Horror and the Female Gaze (films discusssed: Psycho, Silence of the Lambs)


SREDA, 17. 3. ob 19.30 v pred. 434:

Melodrama: How the Academy Learned to Take Women’s Films Seriously (films discussed: All that Heaven Allows; there will also be a screening of Sally Heckel’s A Jury of Her Peers (30 mins.))


ČETRTEK, 18. 3. ob 19.30 v pred. 434:

Appropriating the Road Film and Gendering It Female (film discussed: Thelma and Louise).

 

LE PRIDITE!

 

Spremenjeno dne: MONDAY, 15. MARCH 2010 ob 11:23
 
Okrogla miza PDF natisni E-pošta
Prispeval AM   
MONDAY, 08. MARCH 2010 ob 12:19

Polituss in Delovna skupina proti delu organizirata:

 

SMRT SOCIALNE DRŽAVE

 

Okrogla miza o izhodih iz krize v ponedeljek 8. marca ob 19:00 v predavalnici 2 na Fakulteti za družbene vede.

 

Svet je konec leta 2007 zajela kriza, ki je po mnenjih nekaterih analitikov najgloblja kriza svetovnega kapitalističnega sistema po veliki depresiji, ki se je začela z zlomom New Yorške borze leta 1929 in v tridesetih letih 20. stoletja spravila na kolena skoraj vse svetovne ekonomije. Večina analitikov je vzroke in nastanek krize iskala v zlomu hipotekarnega trga v ZDA, le redki so spregledali, da tokrat ne gre zgolj za »ekonomsko« krizo, ampak za splošno krizo svetovnega produkcijskega sistema, ki se je začela že v koncu 70-ih let prejšnjega stoletja. Takrat so se zahodne države v odgovor na stagflacijo gospodarstva (stagnacijo gospodarske rasti v kombinaciji z visoko inflacijo) odvrnile od socialne države, ki je z institucionaliziranim razrednim bojem omogočala razredni kompromis in je zato omogočala blaginjo v zahodnih ekonomijah po 2. svetovni. Po naftni krizi se je tako večina držav začela obračati k neliberalnim politikam, ki so prinesle razprodajo javnega premoženja, privatizacijo javnih storitev, sesuvanje socialne države in oženje pravic delavcev. Rečeno z drugimi besedami, ekonomske in politične elite so se odločile svojo krizo plačati na plečih delavskega razreda. Tovrstne politike so v kombinaciji s težnjo po deregulaciji trga v zadnjih 30.-ih letih bolj ali manj »uspešno« izničile dosežke stoletnih delavskih bojev, zaradi česar smo bili v zadnjih letih priča povečevanju revščine in neenakosti tako v svetovnem merilu kot tudi v okvirih posameznih nacionalnih držav.

 

Ironično pa se je leta 2007 pokazalo, da ima neoliberalizem, sistem utemeljen na tržnem fundamentalizmu, notranje ekonomske omejitve. Že v ameriški hipotekarni krizi, ki je pogosto interpretirana kot uvod v svetovno krizo produkcijskega sistema, so se namreč razkrili antagonizmi neliberalnega gospostva. Dolgoletno izčrpavanje delavskega razreda je namreč leta 2007 udarilo nazaj, saj se je ob spoznanju, da zahodno delavstvo živi »na puf« in ni več zmožno odplačevati kreditov, posledično pa tudi ne več trošiti v »zadostni meri« (da se zagotovi konsumpcija proizvedenega blaga), se je zamajala celotna družbena formacija, kriza je prizadela tudi samo globalno monetarno komando. Ob začetnih krize so tako številni optimisti pričakovali paradigmatski zasuk in nastanek nove oblike socialne države, a so se vladajoči razredi nasprotno odločili za radikalizacijo tržnega fundamentalizma, torej za stopnjevanje prav tistih politik, ki so krizo povzročile.

 

Kljub bankrotu številnih držav, ki jih Sloveniji neoliberalci pogosto dajejo za zgled, se je tudi slovenski politični razred odločil za radikalizacijo neoliberalnih politik. Ti trendi so opazni zlasti v protikriznih ukrepih aktualne slovenske vlade. Vlada tako planira nadaljnjo razprodajo javnega, fleksibilizacijo trga delovne sile (vsi poznamo zakon o malem delu, ki študentsko delo kot najbolj prekarno obliko dela širi tudi na ostale družbene skupine, kot so brezposelni in upokojenci), privatizacijo javnega zdravstva in šolstva (govori se, da minister Golobič planira podelitev 24 koncesij za nove zasebne visokošolske zavode) in druge oblike demontaže socialne države. Premier je tudi jasno povedal, da se je s socialnimi partnerji država pripravljena pogajati do neke točke, nato pa bo vlada sprejela unilateralno odločitev. Argument, ki bo premierju omogočil takšne odločitve, pa država pravkar kupuje (vodni top).

 

Pahorjeva vlada je tako s prekinitvijo medrazrednega dialoga, nadaljnjo demontažo socialne države in odkritim anticipiranjem družbenih konfliktov odprla vrsto vprašanj, nekatere od njih pa bomo prediskutirali na okrogli mizi:

 

1. Ali slovenska zgodba o krizi vsebuje kake lokalne politično-ekonomske specifike v navezavi na tranzicijo in kaj v tem kontekstu prinašajo vladni protikrizni ukrepi?

 

2. Kaj nam o paradigmi socialne države pove vladna strategija izhoda iz krize? Lahko trdimo, da je tradicionalna, fordistična socialna država dokončno preživela?

 

3. Kaj pomeni premik od konsenzualne politike k represivni politiki vodnih topov pomeni za družbene in delavske boje?

 

4. Kje iskati nastavke za izgraditev alternativ kapitalističnemu gospostvu neodvisno od države in kapitala v perspektivi posfordističnega produkcijskega načina?

 

Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v ponedeljek 8. marca ob 19:00 v predavalnici 2 na Fakulteti za družbene vede. Vabljeni!

 

Gostje:

- Miroslav Stanojević

- Primož Krašovec

- Andrej Kurnik

- Rastko Močnik - mogoče

 
Adijo Bolonja PDF natisni E-pošta
Prispeval AM   
TUESDAY, 02. MARCH 2010 ob 12:08

Kdor se visoko šola, nizko pade!

 

Mobilizacijski dogodki "Adijo Bolonija, prihajamo!": Take a stand and defend education.

Torek, 2.3., ob 19h v A-infoshopu, Metelkova Mesto

Predstavitev dogajanja, ki se ima zgoditi do vrha visokošolskih ministrov na Dunaju med 11.-14 marcem 2010, kjer bodo ti ob šampanjcu proslavljali deseto obletnico visokošolske bolonjske reforme. Temu bo sledila predstavitev študentskega gibanja v Italiji in na Nizozemskem, kjer so študentje z različnimi načini organiziranja dosegli veliko obetavnega. Italjanska aktivistka Stefania Azzarello bo poleg tega predstavila še mednarodno mrežo, ki se ukvarja s konstruktivno kritiko izobraževalnega sistema, EduFactory. Za konec pa bo o svojem dosedanjem delu spregovorila Delovna skupina proti delu, ki se trenutno ukvarja z vprašanji študentskega dela, dela prek avtorskih pogodb in ostalih oblik prekernega dela v postfordizmu, z vprašanji reapropriacije javnega dobrega in javnih dobrin v luči krčenja socialne države. V pogovoru bomo skozi celoten dogodek poskušali problematizirati neoliberalne reforme visokega šolstva in širše. Debata bo potekala v angleščini.

Četrtek, 4.3., bo 18.00 na Filozofski fakulteti, avla ali predavalnica

Javni plenum na temo bolonjske reforme v luči njene desete obletnice

Kolegi iz Dunaja se bodo v sklopu mobilizacijske turneje ustavili tudi v Ljubljani, da bi skupaj s tukajšnjimi kolegi odprli probleme izobraževalnega sistema in si izmenjali izkušnje.

Seveda nam bodo tudi predstavili kaj se obeta na Dunaju, kjer bodo organizirali proti-summit ob proslavi desete obletnice bolonjske reforme visokega šolstva, ki bo vključeval alternativne oblike izobraževanja, diskusije, proteste, blokade in zasedbe. Debata bo potekala tudi v angleščini.

Petek, 5.3., ob 18.00 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72

Vsesplošni zbor Bolonija pred Bolonijo

Zbor vseh zainteresiranih antisimpatizerjev bolonijske reforme visokošolskega sistema. Zbrali se bomo, da napravimo refleksijo dotedanjega dogajnja, premislimo kaj pomo delali na Dunaju in se pogovorimo o nadaljnih korakih.

Ob 22h sledi solidarnostni Reggae Dancehall Party

Sobota, 6.3. in nedelja 7.3., več informacij še sledi

Delavnice izdelave različnih materialov

Soorganizirajo: Delovna skupina proti delu, Študensko društvo Sociopatija in Polituss, Ljubljanjska skupina Federacije za anarhistično organiziranje, Socialni center Rog in vsi ostali.

 


 

 
Teden izbrisanih PDF natisni E-pošta
Prispeval AM   
THURSDAY, 25. FEBRUARY 2010 ob 13:28

TEDEN IZBRISANIH 2010 v Socialnem centru Rog


26. februarja bo minilo 18 let od izbrisa. Takrat je država Slovenija iz registra stalnega prebivališča izbrisala več kot en procent ljudi, živečih med nami. Posledice izbrisa so bile za izbrisane in njihove najbližje strahovite. Čez noč so ostali brez vsega, na milost in nemilost prepuščeni policiji, ki ji je podsekretar na MNZ Slavko Debelak v depeši naročil množično deportacijo izbrisanih. Njegov šef, Minister za notranje zadeve Igor Bavčar, pa je zaukazal, da je treba v primeru izbrisanih "odmisliti pridobljene pravice".

Na izbrisanih so figure, kot je Bavčar, pilile svoje, sedaj že široko znane, metode razlaščanja ljudi. Zaradi gibanja izbrisanih poznamo najtemnejše plati lastninjenja in lastninske konsolidacije. Mnoštvo zgodb o neverjetnem trpljenju in pogumu izbrisanih se je globoko vtisnilo v našo zavest. Trenutne nosilce politične oblasti v Sloveniji opozarjamo: Izbrisani ne smejo niti trenutka več čakati na pravico!


za celotedenski PROGRAM klikni več

Spremenjeno dne: THURSDAY, 25. FEBRUARY 2010 ob 13:35
Več ...
 
« ZačetekPrejšnja1234567NaslednjaKonec »

Stran 3 od 7

Anketa

Prijava



Kdo je na strani ?

Prisotni 7 gostov .